Potrošniška zveza Bundesverband je vložila revizijo na Zvezno vrhovno sodišče (BGH) v Nemčiji glede pravnega spora z diskontno trgovino Lidl glede aplikacije "Lidl Plus". Potrošniški aktivisti trdijo, da uporaba aplikacije ni brezplačna, čeprav jo milijoni uporabljajo. Predhodni poskusi rešitve spora so bili neuspešni, zato bo o zadevi zdaj odločalo sodišče v Karlsruheju.

Organi za varstvo konkurence so odobrili prevzem 19 supermarketov Auchan s strani Lidla. Med lokacijami so trgovine v Marquette-lez-Lille in Noyelles-lès-Vermelles na severu Francije, pa tudi v Lyonu, Grenoblu, Parizu in Bordeauxu. Prevzem je bil odobren brez pogojev.

Lidl Ciper je v avgustu ponudil desetim srečnim uporabnikom aplikacije Lidl Plus ekskluzivna poletna darila. Ta pobuda je del Lidlove strategije, s katero se podjetje zahvaljuje svojim strankam za njihovo zvestobo in zaupanje.

Nemški Lidl je od 4. avgusta uvedel digitalne povratne bone, ki so nadomestili papirnate in so sedaj na voljo v vseh poslovalnicah. Ta novost je del prizadevanj za varovanje okolja in preprečevanje izgube ali pozabljanja fizičnih bonov. Digitalni boni, ki so vezani na aplikacijo Lidl Plus, so veljavni tri leta, vendar se izbrišejo ob izbrisu aplikacije.

Analiza trepalnih aplikacij, ki jih ponujajo trgovci, je pokazala, da so obljubljeni prihranki pogosto skromni, medtem ko trgovci zbirajo dragocene podatke o nakupovalnih navadah potrošnikov. Kljub temu, da so aplikacije zasnovane za privabljanje strank z obljubo nižjih cen, se potrošniki pogosto izgubijo v pregledu dejanskih koristi. Primer aplikacije »Lidl Plus« je sprožil tudi zaskrbljenost med potrošniškimi organizacijami glede resnične višine ponujenih popustov.

Kupci v trgovinah Aldi, Lidl in drugih so izrazili presenečenje ob uporabi nakupovalnih vozičkov. Poleg tega je potrošniška organizacija vložila tožbo proti bonus programu Lidl Plus, saj opozarja, da uporabniki namesto z denarjem plačujejo z osebnimi podatki za brezplačno aplikacijo in popuste.

Trgovci, kot sta Lidl in Rewe, so s svojimi bonus programi in aplikacijami obljubljali kupcem prihranke, zbiranje točk in dodatne popuste. Vendar so potrošniške organizacije tovrstne programe in aplikacije ostro kritizirale, saj so dvomile o resničnih koristih za potrošnike. Primer z aplikacijo 'Lidl Plus' je celo prispel na sodišče, saj je Višje deželno sodišče v Stuttgartu obravnavalo tožbo zoper omenjeno aplikacijo. Kljub obljubam trgovcev o večjih prihrankih, so potrošniške organizacije opozarjale na morebitne pasti in pomanjkljivo transparentnost teh programov.